-
1 heaven
['hevn]1) (in some religions, the place where God or the gods live, and where good people go when they die.) nebesa2) (the sky: He raised his eyes to heaven / the heavens.) nebo3) ((something which brings) great happiness: `This is heaven', she said, lying on the beach in the sun.) raj•- heavenly- heavenliness
- heavens
- heavenly bodies
- heaven-sent
- for heaven's sake
- heaven knows
- thank heavens* * *[hevn]nounnebesa; plural nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje; figuratively raj, blaženstvoto move heaven and earth — vse napraviti, vsak kamen obrnitiin the seventh heaven — v devetih nebesih, blaženfiguratively colloquially to heaven, to high — nezaslišano, smrdi do nebawhat in heaven? — kaj za boga? -
2 heart
1. noun1) (the organ which pumps blood through the body: How fast does a person's heart beat?; ( also adjective) heart disease; a heart specialist.) srce2) (the central part: I live in the heart of the city; in the heart of the forest; the heart of a lettuce; Let's get straight to the heart of the matter/problem.) središče, jedro3) (the part of the body where one's feelings, especially of love, conscience etc are imagined to arise: She has a kind heart; You know in your heart that you ought to go; She has no heart (= She is not kind).) srce4) (courage and enthusiasm: The soldiers were beginning to lose heart.) srčnost5) (a symbol supposed to represent the shape of the heart; a white dress with little pink hearts on it; heart-shaped.) srce6) (one of the playing-cards of the suit hearts, which have red symbols of this shape on them.) srce•- - hearted- hearten
- heartless
- heartlessly
- heartlessness
- hearts
- hearty
- heartily
- heartiness
- heartache
- heart attack
- heartbeat
- heartbreak
- heartbroken
- heartburn
- heart failure
- heartfelt
- heart-to-heart 2. noun(an open and sincere talk, usually in private: After our heart-to-heart I felt more cheerful.) odkritosrčen pogovor- at heart
- break someone's heart
- by heart
- from the bottom of one's heart
- have a change of heart
- have a heart!
- have at heart
- heart and soul
- lose heart
- not have the heart to
- set one's heart on / have one's heart set on
- take heart
- take to heart
- to one's heart's content
- with all one's heart* * *[ha:t]nounsrce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje); plural srčne karteafter one's own heart — po želji, kot srce poželiat heart — v duši, v srcu, po srcubless my heart! — za boga!from one's heart — iskreno, iz srcaheart of oak — srčika hrasta, figuratively srčen človek; leseno ladjevjethe land is in good heart — zemlja je rodovitna, ni izčrpanain one's heart of hearts — v dnu duše, zareslight of heart — vesel, brezbrižennautical my hearts! — tovariši!, pogumni fantje!near one's heart — všeč, pri srcuout of heart — malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)sick at heart — potrt, žalostensearchings of heart — tesnoba, sumto one's heart's content — do mile volje, kot srce poželiwith all one's heart — iz vsega srca, srčno radmedicine disordered heart — srčna nevroza;Z glagoli: to break s.o.'s heart — streti komu srceto clasp s.o. to one's heart — prižeti koga na srceto cut s.o. to the heart — zadeti koga v srce, užalitito do one's heart good — dobro deti, osrečitito give one's heart to s.o. — dati komu srceto grow out of heart — postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)have a heart! — usmili se!to have no heart — biti brez srca, neusmiljento have s.th. at heart — srčno kaj želetito have one's heart in one's mouth — v grlu stiskati, biti zelo prestrašento have s.o.'s good at heart — brigati se za dobro nekogato lay s.th. to heart — na srce položitito open one's heart to s.o. — razkriti komu srce, biti velikodušento put s.o. in good heart — razveseliti, razvedriti kogato put one's heart into s.th. — biti pri stvari z dušo in telesomto set one's heart on s.th. — iz vsega srca kaj želetito set one's heart at rest — umiriti se, pomiriti seto take s.th. to heart — k srcu si kaj gnati, v srce si vtisnitito take heart (of grace) — zbrati pogum, opogumiti seto win s.o.'s heart — srce osvojitiwhat the heart thinketh, the mouth speaketh — povedati, kar ti leži na srcu -
3 supplicate
[sʌplikeit]transitive verb
См. также в других словарях:
bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báti se — bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaníkati — am dov. (ȋ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala // nepreh. z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanikováti — újem nedov. (á ȗ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikovati nasprotnikove trditve; z glavo, s prstom je zanikovala, kar so govorili; vztrajno kaj zanikovati // nepreh. z besedo, kretnjo izražati, da v vprašanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slavic languages — or Slavonic languages Branch of the Indo European language family spoken by more than 315 million people in central and eastern Europe and northern Asia. The Slavic family is usually divided into three subgroups: West Slavic, comprising Polish,… … Universalium
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molíti — mólim nedov. (ȋ ọ) 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle // izgovarjati besedilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tajíti — ím nedov. (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahvalíti se — in zahváliti se im se dov. (ȋ á) 1. izraziti hvaležnost: zahvaliti se darovalcu, rešitelju; zahvaliti se za denar, pomoč; pismeno se zahvaliti; star. zahvaliti komu, koga / zelo ste mi ustregli, se je zahvalil / ekspr. lepo se zahvalim za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gromóvnik — a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osében — bna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na oseba 1: osebna privlačnost; osebne značilnosti / osebni dohodek vsota, ki jo zaposleni na določena razdobja prejme za svoje delo; zahtevati od koga osebne podatke; osebna izkaznica izkaznica, ki dokazuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika